FLEKSIBILNOST NA TRGU DELA

Poklicno svobodnjaštvo
Čedalje več mladih se vseskozi spreminjajočemu trgu dela prilagaja tako, da si službe ustvarijo kar sami in tako poskrbijo za fleksibilen urnik in delovno okolje. Redne službe, ki so jih poznale generacije naših staršev, namreč zamenjujejo novi poklici, kot so bloger, razvijalec spletnih aplikacij in podjetništvo, ki omogočajo precej drugačno dinamiko. Rednost je zamenjala fleksibilnost, pisarne pa je nadomestilo delo od doma oz. praktično od kjerkoli. Mladi pri iskanju službe danes bolj kot na občutek varnosti in preskrbljenosti gledajo na to, da jih služba izpolnjuje, zato marsikdo svoje hobije ali prostočasne dejavnosti spremeni v poslovni model. Tudi v Sloveniji je mnogo svobodnjakov ali freelancerjev, ki lahko delijo svojo zgodbo o uspehu.
 
 
 
Delo kot poslanstvo
Za marsikoga gonilno silo predstavlja možnost, da svoj hobi spremeni v delo, s katerim se lahko preživlja in si oblikuje življenje po svoji meri. Včasih to sicer pomeni, da je meja med zasebnim življenjem in službo zelo tanka, saj je prvo ves čas zaznamovano z drugim. Delo tako ni le vir denarnih sredstev, temveč način življenja. Mladi podjetniki, kot sta Anja Korenč (znana po blagovni znamki I Like Tofu) in Timotej Lampe Ignjić, v članku na portalu Vsebovredu.triglav.si poročajo, da ima zagonsko podjetje lahko več plusov kot minusov, največja prednost, tj. ustvarjanje nečesa lastnega, pa odtehta vse slabosti. Sam svoj šef lahko postaneš tudi brez tega, da ustvariš podjetje – primer tega je šport. Timotej Lampe Ignjić je tako s treningom in predanostjo svoj hobi, skateboarding, spremenil v vir zaslužkov, saj sodeluje v raznih projektih, kot so snemanje oglasov in skejtbord filmov. To je povezal še s področjem marketinga in družbenih omrežij ter ustvaril uspešno kariero.
 
 
 
Fleksibilen prostor
Velika prednost novodobnih svobodnjaških poklicev je v tem, da za njihovo opravljanje včasih zadostuje le računalnik. To pomeni, da je pisarna lahko lasten dom, lokalna kavarna ali celo druga država. Eden takih poklicev je zagotovo bloganje, ki poleg velike mere originalnosti ponuja fleksibilne delovne ure in možnost ukvarjanja s stvarmi, ki te veselijo. To je lahko vse od potovanj pa do kuhanja. Vendar pa tovrstne službe zahtevajo veliko kreativnosti in prilagodljivosti.
 
Mladi pa izpostavljajo, da je tudi v tujini mogoče pridobiti veliko izkušenj, saj se tam nahaja mnogo zaposlitvenih priložnosti.  Kot poroča Andrej Maršič za članek »Ko delo ni več služba«, ki že več let živi v tujini in se trenutno ukvarja z analizo statističnih podatkov, delo v tujini zahteva določeno mero prilagoditve, a sta višja plača in vodstvo, ki se zaveda vrednosti svojih zaposlenih, prednost, ki odtehta veliko ovir, kot so jezik, birokracija, davki in različni zdravstveni sistemi.
 
 
 
Poklici prihodnosti
Svetovne študije kažejo, da bo do leta 2040 vsaka druga delovno aktivna oseba freelancer. S stalnim razvojem družbenih omrežij, marketinga in s tehnološkim napredkom nastaja potreba po novih znanjih in novih poklicih. Tendence dobe nakazujejo, da bodo morali mladi kadri sami aktivno skrbeti za svojo finančno varnost. Odgovor na avtomatizacijo in digitalizacijo bodo nova delovna mesta in iskanje drugačnih sposobnosti, kot so reševanje kompleksnih težav, združevanje matematične sposobnosti s sposobnostjo sodelovanja in pogajanja ter povezovanje znanj. Čeprav je še vedno velika potreba po klasičnih poklicih, kot so kuhar, strojni tehnik, prodajalec in avtomehanik, se kot dve najbolj iskani delovni mesti izpostavljata podatkovni analitik in specializirani prodajni predstavnik, ki se navezujeta predvsem na oblikovanje in razumevanje velikih količin podatkov ter razumljivi predstavitvi novih tehnologij.
 
 
 
 
Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS
 
 
 
Vir: Vsebovredu.triglav.si

‍