IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO

Univerza v Ljubljani je 18. 3. 2020 zaradi aktualni razmer v zvezi s koronavirusom COVID-19 sprejela sklep, s katerim je podaljšala veljavnost ukrepov o prekinitvi izvajanja vseh oblik neposrednega pedagoškega dela. Ukrep bo veljal najmanj do vključno 13. 4. 2020. Univerzi v Mariboru in na Primorskem sta prav tako do nadaljnega preklicali izvajanje neposrednega pedagoškega dela. Pedagoški procesi potekajo nemoteno, v obliki izobraževanja na daljavo, s katerim se večina študentov srečuje prvič.

Kljub temu pa v univerzitetnem okolju e-izobraževanje ni nič novega. Izvedbo take oblike študija ponuja čedalje več institucij, na katerih se ta pojavlja zlasti v kombinaciji s klasično izvedenim študijem. Za izobraževanje na daljavo se odločajo zlasti zaposleni, športniki, umetniki in druge osebe, ki zaradi številnih drugih obveznosti nimajo časa fizično obiskovati predavanj, seminarjev in vaj.

Prednosti izobraževanja na daljavo so številne. Prva je zagotovo neodvisnost od prostora učenja, saj lahko študentje na različnih lokacijah komunicirajo med sabo in s profesorji. To pomeni prihranek časa in seveda tudi zmanjšanje stroškov, ki bi jih sicer porabili za potovanje do kraja, kjer se odvija pedagoško delo. Hkrati si študentje sami določijo čas in hitrost opravljanja obveznosti in večji del izobraževalnega procesa (razen neposrednih prenosov predavanj) prilagodijo svojim potrebam. Raziskave so pokazale, da uporaba različnih medijev pripomore k boljšemu in hitrejšemu učenju. Uporaba multimedijskih učnih materialov, kot so videoposnetki, avdioposnetki, slikovna gradiva in podobno, zagotovo pripomorejo k temu.

Seveda ne moremo zanemariti slabosti izobraževanja na daljavo, ki se bodo poleg prednosti takšnega načina izvajanja pedagoškega procesa verjetno pokazale v prihodnjih tednih. Prva je zagotovo pomanjkanje osebnega stika in velik poudarek na samostojnem delu, kar privede do zmanjšanja socialnega in kulturnega sodelovanja. To se lahko vsaj v določeni meri ohranja z dvosmernim prenosom informacij, kjer študentje niso prisotni zgolj kot poslušalci oziroma gledalci, temveč v procesu aktivno sodelujejo. Uspešnost je v veliki meri odvisna od študentov samih, ki morajo pri izobraževanju na daljavo pokazati nekoliko več samodiscipline.

Veliko težavo lahko prestavljajo tudi tehnične težave ali napake operaterja, ki ovirajo pri delu tako profesorje kot študente, hkrati pa je za nemoteno izvajanje pedagoškega procesa potreben dostop do širokopasovnega interneta in zmogljiv računalnik.

Omeniti pa je potrebno tudi to, da v primerjavi s klasičnim izobraževanjem (branje knjig, člankov, zapiskov s predavanj v klasični učilnici) pri opravljanju študijskih obveznosti na daljavo študentje več časa preživijo pred računalnikom, kar pomeni dodatno obremenitev oči in hrbtenice.

Zagotovo je izobraževanje na daljavo vedno bolj prisotno na fakultetah, saj se mora tudi univerzitetni svet prilagoditi s tehnologijo vse bolj prežeti družbi. Trenutna situacija pa bo verjetno ta proces zgolj pospešila. Naloga študentov je, da pri tem s konstruktivnimi komentarji skušamo način izvajanja izobraževanja na daljavo kar se da izboljšati.

Vir:  
https://skis-zveza.si/izobrazevanje-na-daljavo/